• anceljgal

Vloga glasbe in zvoka pri videu

Post about my job #2


V tokratni blog objavi sem se posvetil vlogi glasbe in zvoka pri videu ter kako lahko s pomočjo teh dveh ''orodij'' čustveno vplivamo na gledalca. Pri uporabi glasbe (in tudi zvočnih učinkov) je treba biti izjemno pozoren na avtorske pravice. Kje pa videografi in ostali ustvarjalci sploh dobimo glasbo?


1) Glasba in zvočni učinki na splošno


Glasba in zvočni učinki so v prispevkih, serijah, gledališčih, radiu ter filmih nepogrešljiv del, saj aktivirajo enega izmed pomembnih čutov, sluh.


Pomembno je, da glasba in zvočni učinki v videu ne prevzamejo glavne vloge oziroma da ne pridejo v ospredje (razen, kadar to izrecno želimo). Namen glasbe in zvočnih učinkov je ta, da gledalca čustveno vodijo skozi video in mu dodajajo tridimenzionalni učinek. Zato glasbi in zvočnim učinkom zmanjšamo jakost, kjer želimo, da je v ospredju govor, zgodba. Pri produkciji prispevkov, oddaj in filmov je ta meja -12 dB.


Je pa slednja številka odvisna od tipa glasbe, ki jo uporabimo. Na primer, pri glasbeni spremljavi z akustično kitaro lahko uporabimo jakost -12 dB, medtem ko bi rock komad morali še dodatno stišati.


2) Glasba kot čustveno orodje


Ključnega pomena je, da natančno vemo, kdaj in kje uporabiti glasbo. Glasba je v videu lahko eno najmočnejših čustvenih orodij, ki so nam na voljo. Človeška čustva so močno povezana z glasbo.


Zaradi tega je zelo pomembno, da uporabimo glasbo, ki bo pomagala prenesti čustveni ton, ki ga gledalci morda ne bodo dobili samo iz vizualnih predstav. Na gledalca lahko močno vpliva tudi tišina. Tako kot vsak drug del procesa glasbene kompozicije je tudi uporaba tišine umetnost.


3) Zvočni učinki


Zvočni učinki ali efekti so ''umetno'' ustvarjeni ali okrepljeni zvoki, ki se uporabljajo v raznih umetniških delih, da poudarijo ali izrazijo dejanje, razpoloženje ali občutek. Pogosto so sinhronizirani z določenimi dejanji. Zvočne učinke lahko uporabimo tudi v ozadju scen, da ustvarimo pričakovanje ali druga čustva.


Najboljši oziroma najbolj realistični zvočni učinki so tisti, ki smo jih posneli pri snemanju. Te zvoke lahko tudi ojačamo ali spremenimo. V filmu, televiziji in radiu se lahko na enkrat predvaja več zvočnih učinkov, kar vzpostavi realizem. Zvoki so v resnici pogosto sočasni.


4) ''V našem promo videu bi imeli komad od Jamesa Blunta.''


Kratek odgovor na zgornjo prošnjo je velik NE.


To mi preprečuje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Avtorske pravice (angleško copyright) so posebne pravice avtorja na izrazu svojega dela. Spadajo med pravice intelektualne lastnine. Avtorske pravice so izključne (monopolne) narave in omejujejo uporabo avtorskega dela brez soglasja avtorja.


Ločimo predvsem materialne in moralne avtorske pravice, poznamo pa tudi druge oziroma sorodne pravice.


Moralne avtorske pravice se nanašajo na izključna osebnostna upravičenja avtorja in varujejo njegove duhovne in osebne vezi do dela.


Materialne avtorske pravice varujejo izključna premoženjska upravičenja.

Avtorsko zaščitene so intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene (npr. glasba, filmi, fotografije, knjige, gledališka dela, itd.).


V praksi poenostavljeno povedano to pomeni, da v videih ne smemo uporabiti glasbe znanih avtorjev (razen, če smo za to pripravljeni odšteti visoke vsote denarja licenca).


5) Kje dobimo glasbo za videe?


Obstajajo tako imenovane glasbene knjižnice, katerih se videografi in ostali ustvarjalci zelo radi poslužujemo.


Envato Elements, Artlist.io, Epidemic Sound, Premium Beat (in ostale) so glasbene knjižnice, kjer za plačilo (od 1 €, do več 100 €) pridobimo dostop do ''neomejenih'' količin glasbe, ki jo lahko uporabimo na spletu, televiziji ali radiu. Ob prenosu izbrane glasbe zapišemo tudi ime projekta za katerega jo potrebujemo in generira se nam licenca, ki izgleda nekako tako:


licenca EnvatoElements, vir slike: Gal Ancelj


Če želimo naložiti video, ki vsebuje avtorsko zaščiteno glasbo na YouTube, lahko video prejme zahtevek sistema Content ID. Večina glasbe je registrirana v sistem Content-ID, kar pomeni, da ko video z uporabljeno licenčno glasbo naložimo na YouTube, bo sistem za prepoznavo glasbe le-to zaznal in avtorju dela sporočil: ''Tvojo glasbo je nekdo uporabil.''


Avtor glasbe se lahko nato odloči ali bo preveril, če imamo za glasbo uporabljeno v videu, ustrezno licenco. Če to naredi, nam YouTube pošlje opomnik, da smo dobili zahtevek za avtorske pravice in moramo dokazati, da imamo licenco. Ugovor vložimo avtorju preko YouTube in on nato potrdi, da z videom vse štima. :)


Viri:

Mitja Reichenberg. Nekaj poti filmske glasbe (1). Medijska produkcija. 1. 2009

Wallace Jackson. Digital Audio Editing Fundamentals. Apress. Kalifornija. 2015

https://support.google.com/youtube/answer/6013276?hl=sl

65 views0 comments

Recent Posts

See All